Viktor Brajak, COO: Vse stranke pri nas naročijo več kot en projekt

Viktor, pozdravljen. Začniva na začetku, pri ustanovitvi podjetja Medius pred 20 leti. Kaj se je v tem času spremenilo?

20 let nazaj, ko sem bil še v srednji šoli, sta to zgodbo začela Peter in Estera (Brajak, op.a.). Predvsem Peter je kot idejni vodja in neke vrste guru računalništva postal obraz Mediusa. Takrat sem med poletjem kot dijak prišel v Medius in še vedno se spominjam nekaj sodelavcev, ki so še danes v ekipi in so mi takrat dajali naloge, največ pa je bilo programiranja v Javi. Tehnološko smo ostali zvesti sebi, uporabljamo odprtokodne aplikacije, smo pa ves ta čas rasli skupaj s tehnologijo in širili področje našega znanja. V zadnjih letih je veliko govora o obdelovanju velikih količin podatkov, da je to novo zlato in edina prava smer za podjetja in temu seveda prikimavamo. Veliko delamo na tem, da poslovne aplikacije, ki jih razvijamo, prinašajo dodano vrednost, ne le funkcionalno, ampak da pravilno obdelujejo podatke in iz njih ustvarjajo vrednost, o kateri smo še pred nekaj leti le sanjali.

Spremenilo se je veliko, enako pa je ostalo vodilo podjetja, to je imeti zadovoljne stranke. Mogoče se sliši hecno, vendar naša ideja nikoli ni bila, da bi se pretirano širili, prehitro rasli, naš fokus je bil vedno na zadovoljnih strankah. Če omenim, da imamo po 20 letih 100% stopnjo vračanja strank, to pove veliko. To pomeni, da praktično vsi pri nas naročijo več kot en projekt, saj gradimo na dolgoročnih sodelovanjih.

Je smer podjetja narekoval trg ali ste ves čas točno vedeli, kam greste?

Malo obojega. Svet, v katerega gre računalništvo, je vedno bolj kompleksen, s tem pa tudi naši projekti. Če so včasih podjetja uporabljala eno monolitno aplikacijo, je z evolucijo računalništva in potreb uporabnikov prišlo do tega, da podjetja uporabljajo na desetine ali stotine internih aplikacij. Zaradi tega je vzdrževanje, obdelovanje in varovanje podatkov vedno težja naloga. V nekem trenutku so ekosistemi postali stokrat bolj zapleteni kot prej, istočasno pa smo imeli končno možnost zbiranja in obdelave podatkov, česar pred tem ni bilo. Zato mislim, da se je vse zgodilo zelo spontano, ne pa naključno, saj smo ves čas aktivno sledili trgu in potrebam naših strank. Naše stranke smo začeli usmerjati v zbiranje in obdelavo podatkov, ki bi jim koristili v prihodnje, hkrati pa so podjetja tudi sama pristopila do nas z željo, da bi začeli uporabljati svoje podatke. Pomagali smo jim vzpostaviti arhitekturo, s katero so lahko učinkovito upravljali s kompleksnimi sistemi, ki so jih uporabljali do tedaj.

Se za rešitve, vezane na obdelavo podatkov, odločajo tehnološka podjetja ali tudi podjetja z drugih področij?

Včasih je bil IT neke vrste podporna služba v podjetjih, naš Peter pa rad pove, da je danes že skoraj vsako podjetje v svojem bistvu računalniško, ne glede na to, da ne ponuja računalniških storitev. Podjetja, s katerimi sodelujemo, so v industrijah, kjer je bilo zavedanje o uporabi tehnoloških rešitev vedno visoko (telekomunikacije, loterija, ...), medtem ko npr. v proizvodni industriji šele v zadnjih letih prihaja do spoznanja, da lahko posodobijo tudi svoje proizvodne linije. Če so včasih roboti, računalniki in stroji delali vsak po svoje, jih danes lahko združimo v sistem, ki na različnih mestih zajema podatke, primerne za obdelavo in povečanje učinkovitosti.

Vrniva se na vaše stranke. Kdo so vaši sogovorniki na strani naročnikov, se je skozi leta kaj spremenilo?

Mislim, da smo bili v Mediusu vedno na visokem robu inovativnosti, vedno smo poskušali sogovornike razumeti, izobraževati, jim pomagati in tako je tudi danes. Veliko je pogovorov o strojnem učenju, umetni inteligenci, ker pa je to izredno kompleksna tema, smo tu mi tisti, ki stranke razbremenimo oziroma jim pomagamo, da na bolj enostaven način razumejo, kako lahko rešitve realizirajo in kakšne so koristi. Sicer pa je že od nekdaj tako, le izzivi in tehnologije so bili drugi. Če smo včasih razlagali, kaj je odprtokodnost, ker smo vsi poznali le nekaj licenčnih programov, so danes pogosta vprašanja, kaj je značilka ali kaj je nenadzorovano učenje. Naši sogovorniki potem hitro razumejo pojme in koncepte delovanja, kar pomeni, da nam je vsem lažje. Ne želimo si biti neka “blackbox” rešitev (črna škatla, op. a.), kjer naročnik niti ne ve, kaj je dobil, ampak hočemo, da integrirani produkt tudi sami razumejo, ga znajo sooblikovati in s tem tudi kompetenčno rastejo. Če bi bili najpametnejši na vseh področjih in industrijah, bi lahko prodajali takšne rešitve, ampak ker to nismo, jih razvijamo skupaj. Na tehnoloških področjih velikokrat mi učimo naše stranke, na vsebinskih področjih, povezanih z industrijo in razumevanjem njihovega poslovanja, pa se učimo mi, zato so sodelovanja vedno vzajemna.

Prisotni ste v različnih industrijah, je to za vas izziv ali prednost?

Z vidika naše “pameti” je to dobro, saj nas izpopolnjuje in daje motivacijo. V Mediusu smo zbrani ljudje, ki jim glavno motivacijo predstavljajo tehnološki in vsebinski izzivi in ravno zato, ker se srečujemo z različnimi industrijami in pridobivanjem raznovrstnih znanj, je delo zanimivo in raznoliko. Vemo, da vsak teden prinese nove izzive, ki se jih bomo morali lotiti, kar vidim kot prednost, saj nam to daje širino znanja, ki ga lahko uporabljamo v vseh industrijah. Ko se nečesa naučimo na področju telekomunikacij, nam to pride prav tudi pri zavarovalništvu in obratno.

Kako pa se soočate z vsebinskimi projekti glede na to, da tega znanja nimate?

To je pogosto vprašanje naših strank in potencialnih partnerjev, ko pridemo na spoznavni sestanek ali ko odpiramo nova področja. Ravno skozi izkušnje, skozi znanje, ki smo ga pridobili, znamo prepoznati različne problematike znotraj industrij, ki so na koncu dneva univerzalno prisotne. Tudi če ne poznamo nekega področja do potankosti, lahko hitro prepoznamo ključne izzive. Pomembno je tudi, da se poskušamo obkrožiti z naročniki, ki nam svetujejo in pomagajo osvojiti to znanje. To ne pomeni, da imajo z nami dodatno delo, je pa dobro, da se projekti začnejo s fazo analiz, kjer poskušamo na kup zbrati naše analitike, da s pomočjo osebe na strani naročnika poskušajo do potankosti razumeti poslovanje in delovanje podjetja ter procesov, iz česar potem enostavno oblikujemo naslednje korake.

To pomeni, da razumevanje izzivov pravzaprav ni problem?

Drži, saj veliko časa posvetimo predpripravi in spoznavanju problematike. Smo projektno in ne produktno usmerjeno podjetje, naš produkt je naše znanje in metodološki pristop, kar rezultira v kvalitetnih storitvah. Ves čas razvijamo interne gradnike, ki jih lahko uporabljamo na različnih projektih, enako pa skušamo početi tudi za stranke. Tako se rojevajo rešitve, ki jih ponudimo različnim strankam, saj je npr. neka platforma za obdelavo velikih količin podatkov, kot je tudi naš Gamayun, lahko uporabna ne glede na industrijo.

Naš cilj je, da skozi analizo in razumevanje nekega procesa pripravimo arhitekturo, ki enostavno klikne v obstoječ IT ekosistem in podjetjem omogoči, da hitro in enostavno začnejo izvajati delo s podatki ter da iz surovih podatkov pridejo do zanimivih, inteligentnih informacij, ki jih nato s povratno zanko uporabijo v obstoječih in novih aplikacijah.

Naročniki pravijo, da jih pri rešitvah po meri skrbijo kadri. Kaj se zgodi, ko neka oseba zamenja službo?

V tem smo verjetno malo posebni, saj smo znani po tem, da delamo projekte na ključ, kar pomeni, da deljenje znanja znotraj podjetja neprestano teče, vedno je v ozadju ekipa, ki si pomaga, deli znanje in naloge in ki se drži metodologije in dobrih praks programiranja. Tako enostavno vključimo dodatnega člana kolektiva na projekt, tudi če pred tem na njem ni sodeloval. Tudi iz tega razloga kot podjetje stojimo za našim delom in verjamemo v kvaliteto naših izdelkov.

Kako se je trg spremenil v zadnjih nekaj letih? Kaj se dogaja na področju digitalizacije?

Lahko govorim predvsem o industrijah, s katerimi sodelujemo. Pojem digitalizacije nosi res širok pomen, od digitalnega marketinga do tega, kako izboljšati neko digitalno izkušnjo. Mi se specializiramo za delo na velikih količinah podatkov, saj tovrstna digitalizacija za naše stranke predstavlja največjo dodano vrednost. Koronakriza je po eni strani povzročila, da so se podjetja pospešeno digitalizirala, vendar je istočasno nastal mali kaos, saj so podjetja to naredila brez strateških ozadij, praktično čez noč, zato je prišlo do napak in slepih ulic. Tudi takšne stvari rešujemo danes. Veliko je bilo združevanja in prevzemov podjetij, vse to pa največkrat doda kompleksnost v informacijske sisteme, kar na koncu povzroči slabo uporabniško izkušnjo za končne stranke. Včasih je dobro narediti korak nazaj in pripraviti novo strategijo za prihodnost.

Mnoga podjetja se že zavedajo, da sedijo na veliki količini podatkov. Kakšen bi bil vaš nasvet, kako začeti uporabljati vse te podatke?

Najprej naj se ne ustrašijo. Podatki niso stvar prihodnosti, so skoraj že nuja. Vse se začne s strukturiranim zbiranjem, nenazadnje tudi z neko centralizacijo podatkov, da lahko kasneje te podatke na enem mestu obdelujejo. Pozorni morajo biti tudi na varnost pri obdelavi podatkov, saj so lahko hitro tarča za vdore. Predlagam jim, da se posvetujejo s strokovnjaki, ki jih na tem področju ne manjka, podjetij, ki ponujajo takšne storitve, pa je vedno več. Skrajni čas je, da podjetja stopijo v svet obdelave podatkov in z njihovo pomočjo pridejo do rezultatov, za katere morda niso niti mislili, da so mogoči.

V kateri fazi pa lahko na pomoč priskoči Medius?

Že kar v začetni fazi, pri zbiranju podatkov, kar počnemo za večino naših strank. Neko podjetje ima na primer 100 aplikacij, vsaka od njih producira neke podatke, mi pa jih poskusimo na učinkovit način v realnem času zbirati, analizirati, obdelati in v realnem času tudi ponuditi napredne informacije iz teh podatkov.

Ponavadi se projektov lotimo kar s primeri uporabe, ki bi jih stranka želela reševati. V zavarovalništvu je to lahko zaznava prevar, za spletno trgovino segmentacija kupca v realnem času, za nek proizvodni sistem pa zaznavanje morebitnih izpadov v prihodnosti. Ko določimo primere uporabe, raziskujemo, katere podatke potrebujemo, kako in kje jih bomo zajeli, koliko jih bo, na osnovi tega pa zgradimo modele umetne inteligence.

Kako hitro lahko stranko pripeljete do točke, ko projekt zaživi?

Glede na že izvedene projekte lahko rečem, da se prvi pozitivni rezultati, ki prinašajo dodano vrednost in so uporabni za naprej, pokažejo že po 2-3 mesecih.

Med mladimi je veliko takšnih, ki bi radi delali na tem področju. Ali zaposlujete?

Trenutno zaposlujemo na različnih pozicijah, od Java do spletnih programerjev, inženirjev podatkovnih struktur in podatkovnih administratorjev, devops, podatkovnih znanstvenikov in tudi projektnih vodij. Zanimivih priložnosti in projektov je ogromno, zato se z veseljem srečamo z vsemi, ki bi se želeli pridružiti naši ekipi in delijo našo strast in vizijo do učenja in dela.

Intervju je z Viktorjem Brajakom opravil Bojan Miličić, vodja poslovnega razvoja in prodaje.

Kontakt za prijavo za delo v Mediusu: jobs@medius.si