Svet se iz dneva v dan bolj nagiba k obnovljivim virom energije in to z razlogom. Vse pogostejše sončne, vetrne in male hidroelektrarne pa prinašajo tudi nove izzive. Eden največjih je zagotovo pravilno napovedovanje količine energije, ki jo lahko ti viri proizvedejo. To je izjemno pomembno, saj na uporabo obnovljivih virov vpliva vreme, ki pa je nepredvidljivo. Pravilno napovedovanje je ključnega pomena za ohranjanje stabilnosti in učinkovitosti energetskih sistemov inn prav tu nastopi v igro naš najnovejši dosežek, Leonardo. Njegov namen je, da postanejo te pomembne napovedi natančnejše kot kadarkoli prej, s čimer bodo vzpostavljeni temelje za bolj trajnostno prihodnost.

Nepredvidljiva narava obnovljivih virov energije

Ena glavnih slabosti obnovljivih virov energije (OVE) je njihova nepredvidljivost. Ne glede na to, ali gre za sončno energijo, veter ali male hidroelektrarne, so vsi močno odvisni od vremenskih razmer. Da bi se temu zoperstavili, imajo energetski sistemi vedno pripravljene pomožne elektrarne. Najpogosteje so to elektrarne iz neobnovljivih virov, ki so zmožne hitro povečati proizvodnjo energije. A tu je bistvo: kadar koli se vreme spremeni in obnovljivi viri energije ne morejo zadovoljiti potreb (npr. oblačen dan), začnejo delovati rezervne elektrarne, ki v ozračje izpuščajo dodatne emisije CO2.

Raziskovalci vse bolj opozarjajo na te dodatne emisije CO2, znane kot " marginalne emisije". V omrežju, kjer vetrne elektrarne in plinske elektrarne prispevajo po 50 % energije, lahko povečanje plinske elektrarne za zadovoljitev povečane porabe poveča emisije CO2 za približno 500 gramov na dodatno porabljeno kilovatno uro (kWh). Cilj je seveda te emisije čim bolj zmanjšati.

Ko hramba energije sreča napovedno analitiko

Zmanjšanje emisij je mogoče doseči z uporabo sistemov za shranjevanje energije. Ti so na voljo v različnih oblikah, vsaka pa ima svoje značilnosti. Od baterijskih sistemov in superkondenzatorjev do črpalne elektrarne, vse to so rešitve za shranjevanje odvečne energije za kasnejšo uporabo. Z njimi lahko uravnavamo nihanja v proizvodnji energije in tako bistveno zmanjšamo potrebo po rezervnih elektrarnah, ki ustvarjajo emisije CO2.

Bistveni del tega pristopa je sposobnost natančnega napovedovanja proizvodnje energije. Z natančnimi napovedmi je mogoče energijo iz skladišča oddajati enakomerno, zaradi česar so odločitve o vključevanju rezervnih elektrarn učinkovitejše, postopek pa je mogoče celo avtomatizirati.

Optimizacija s pomočjo podatkov

Za doseganje optimalnega delovanja elektrarne je ključno merjenje vseh možnih operativnih parametrov. Vremenske razmere so nedvomno najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, zato je hitro in natančno zbiranje podatkov o vremenskih razmerah zelo pomembno. S celovitim pregledom iz različnih senzorjev je mogoče pripraviti natančnejšo napoved o proizvodnji. Ti obsežni podatki se uporabljajo tudi za prediktivno vzdrževanje, s čimer se dodatno izboljša kakovost delovanja in zmanjša potreba po večkratnih ali neučinkovitih preverjanjih obrata.

Ob tem se zdi, da prihodnost prinaša še več možnosti za nadgradnjo. Napredna videoanaliza bi lahko upravljavcem obnovljivih virov energije omogočila preglede na daljavo. Pri vetrnih elektrarnah in sončnih celicah bi se to lahko avtomatiziralo z uporabo brezpilotnih letal. V manjših hidroelektrarnah bi lahko namestili robotsko kamero za površinske preglede najpomembnejših sestavnih delov.

Leonardo je rešitev, ki ostaja

Kot smo ugotovili, se področje obnovljivih virov energije sooča z velikimi izzivi, od nepredvidljive proizvodnje energije do uravnavanja oskrbe in povpraševanja. V tem kontekstu se Leonardo kaže kot praktična rešitev za dejanski izziv. Z uporabo umetne inteligence in podatkovne analitike ponuja dodelan pristop k upravljanju energije, ki bi lahko znatno zmanjšal emisije in izboljšal zanesljivost omrežja. Umetna inteligenca v tem primeru še zdaleč ni le še ena modna muha, temveč pomembno orodje za napredek na področju obnovljivih virov energije. Leonardo je primer, kako so lahko inovacije praktične in obenem revolucionarne, ter predstavlja mejnik na naši poti k bolj trajnostni prihodnosti.

Podrobnosti projekta:

Naziv: Leonardo – Platforma za napoved proizvodnje OVE

Trajanje projekta: 1. 1. 2023 – 30. 6. 2025

Vodilni partner: Medius d.o.o.

Konzorcijski partnerji: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Akson d.o.o., Instrumentation Technologies.

Vrednost projekta: 1.788.586,03 €

Financiranje: v višini 992.882,45 € je projekt financiran iz mehanizma NextGeneration EU in sicer iz evropskih sredstev.